sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "poznih nedonošenčkov".
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo poznih nedonošenčkov med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Zato bi lahko pričakovali, da bodo njihovi starši občutili večjo negotovost glede hranjenja poznih nedonošenčkov.
Sklepamo lahko, da je v državah v razvoju temu primerno višji tudi delež poznih nedonošenčkov.
S tovrstnimi težavami se srečuje približno tretjina poznih nedonošenčkov.
Pričakovali smo tudi, da bodo matere poznih nedonošenčkov s težavami pri sesanju pogosteje menile, da o hranjenju niso bile zadostno informirane.
Njuno metodologijo želimo prilagoditi značilnostim poznih nedonošenčkov in izvesti nadaljevanje njune raziskave.
Nekatere države oziroma bolnišnice so že začele z izvajanjem posebnih izobraževanj za osebje in starše o obolevnostih poznih nedonošenčkov.
Način hranjenja poznih nedonošenčkov v porodnišnici močno vpliva na njihov način hranjenja kasneje v domačem okolju.
Analizo bi bilo smiselno ponoviti na večjem vzorcu poznih nedonošenčkov.
Tabela 42 prikazuje primerjavo poznih nedonošenčkov z in brez težav s sesanjem po posameznih spremenljivkah.
Ta primerjava nam omogoča dodaten vpogled v posebnosti poznih nedonošenčkov (tabela 41).
Po poročanju staršev ima 10 % poznih nedonošenčkov preveliko senzorno občutljivost na področju ust, 1 % pa premajhno občutljivost.
Težave s hranjenjem in požiranjem se pojavljajo pri vsaj 30 % poznih nedonošenčkov.
Sodeč po njunih kriterijih, bi težave s hranjenjem in požiranjem pripisali 37,1 % poznih nedonošenčkov in potrdili hipotezo.
Več kot polovica (58,6 %) poznih nedonošenčkov se ne hrani izključno z dojenjem, pač pa (tudi) po steklenički.
Med hranjenjem svojega otroka je 34,8 % staršev poznih nedonošenčkov doživljalo stres, 4,5 % ga občuti še dandanes.
Skupno je imelo težave s hranjenjem in požiranjem ob odpustu 25,8 % poznih nedonošenčkov (tabela 45).
Rezultati naše raziskave kažejo, da ima podobne težave kar 13,5 % poznih nedonošenčkov in 6,8 % donošenih otrok (tabela 27).
O morebitnem obiskovanju logopedske obravnave se je opredelilo 173 staršev, od tega 89 staršev poznih nedonošenčkov in 84 staršev donošenih otrok (tabela 38).
Vsaj delno dojiti je načrtovalo 94,4 % mater poznih nedonošenčkov in 96,6 % mater donošenih otrok.
Starši 169 otrok (86 poznih nedonošenčkov in 83 donošenih otrok) so za namen naše raziskave poročali o pojavu prve besede pri otroku (tabela 35).